DR. JAONATHAN WRIGHT O TEM KAKŠNE NALOGE OPRAVLJA ČREVESJE IN KAJ SE ZGODI, KO JIH NE SKORAJ VSA OBOLENJA IZVIRAJO IZ ČREVESJA
Dihamo strupen zrak, pijemo onesnaženo vodo, bakterije in viruse pa si »podajamo« tako pogosto, da je osupljivo, da smo sploh še živi. Da nam uspe preživeti toliko desetletij, in to dokaj dobrega zdravja, je dokaz moči našega prebavnega sistema.Nismo narejeni, da bi pili vodo polno fluora ali plavali v klorirani vodi. Mleka ne bi smeli homogenizirati. Kdo se je odločil, da je dodajanje konzervansov hrani dobra zamisel? Kako lahko naša vlada oblikuje priporočila za »varne« pesticide in kemične snovi? Zakaj meni, da lahko človek varno uživa kakršno koli kemično snov ali pesticid?Navkljub vsej tej zastrupljenosti in »napadom« na naše telo pa se naš prebavni sistem že vrsto let
po najboljših močeh trudi razgrajevati hrano in tekočino in iz zaužitega izvleči peščico razpoložljivih hranil. Naš prebavni sistem je nadvse pomemben za naše zdravje in dobro počutje, a ga vsak dan ženemo do meja zmogljivosti in pričakujemo, da bo optimalno deloval. Prebavila morajo poleg vsega (v »prostem času«) prestrezati in odstranjevati strupe, zajedavce, glivice, bakterije in viruse.
»Hrana se mora v našem telesu razgraditi (presnoviti), nato se mora znajti v krvnem obtoku (absorbirati) in si utreti pot do celic (asimilirati). Težava je v tem, da vse zaužite hrane ne moremo pravilno izkoristiti. Četudi domnevamo,
da uživamo najbolj kakovostno hrano, kar jo je na voljo (večina ljudi tega ne počne), ne moremo doseči optimalnega zdravja, če naša prebavila ne delujejo, tako kot je treba.«Hrana slabe kakovosti, napačni načini priprave in strupi
iz okolja ali zajedavci lahko botrujejo prezgodnji izčrpanosti prebavil in dolgotrajnim kroničnim boleznim. Mednje sodijo artritis, sladkorna bolezen, fibromialgija, kronična utrujenost, alzheimerjeva bolezen, sindrom razdražljivega črevesja, degeneracija makule oziroma rumene pege – vse to se začne v TREBUHU.«
Obstaja rešitev. Lahko poskrbimo za optimalno delovanje telesa. Uživati moramo ustrezna hranila in skrbeti za čistost prebavil. To nam uspe, ko dojamemo, kaj se dogaja s hrano od trenutka, ko vstopi v usta, do trenutka, ko jo izločimo iz telesa. Prav tako moramo vedeti, kaj gre lahko narobe v procesu prebave in zakaj. Najpomembneje pa je, da ugotovimo, kako se izognemo težavam s prebavo in izločanjem ter kako jih odpravimo.
Zanimivo pa je, da večini ljudi, ki jih peče zgaga, primanjkuje klorovodikove kisline. Po navadi jemljejo antacide, ki znižajo raven kisline, kar je ravno nasprotno, kar hoče vaš želodec – ta namreč potrebuje več klorovodikove kisline. Če te snovi primanjkuje, telo ne more v zadostni meri razgraditi beljakovin. To lahko privede do napihnjenosti, vetrov in zgage. Nezadostno nastajanje HCl lahko povzroči tudi težave zaradi bakterijskih okužb ali zajedavcev. Omenjena kislina je na voljo v tabletah. Med obroki pogosto zaužijem tri tablete betain HCl (zadevo je treba vzeti med obrokom) in tako preprečim napihnjenost oziroma neprijetno počutje po jedi.HCl ustvarjajo parietalne celice (drobcene črpalke) v želodčni sluznici. Ta kislina je ključna za pravilno delovanje želodca. Ima dve osnovni funkciji: zagotavlja kislo okolje, v katerem encim pepsin lahko razgradi beljakovine, in preprečuje okužbe, saj uniči večino zajedavcev in bakterij.Če se stanje prebavnega trakta še naprej slabša, lahko izkusimo resnejše težave – alergije, raka, avtoimunska obolenja, kot so revmatični artritis, skleroderma (sistemska skleroza) in lupus, kronične težave, kot
so sindrom razdražljivega črevesja, crohnova bolezen in ulcerozni kolitis, ter kožne bolezni, kot sta luskavica in ekcem. Presenetljivo je, da degeneracija makule (rumene pege) izvira iz prebavnega trakta … To so ugotovili pred kratkim, zadeva pa je menda posledica nizke ravni klorovodikove kisline (več o tem v knjigi Prodor medicine čez meje mogočega Suzanne Somers, v pogovoru z dr. Jonathanom Wrightom). Tako rekoč sleherno kronično obolenje lahko izvira iz slabe prebave, ki onemogoča ustrezno vsrkanje hranil, okrepljene prepustnosti črevesja in disbioze – vse našteto so znamenja prebavnih težav.
Zdaj veste, kaj se lahko zgodi, če ne poskrbimo za svoja prebavila. S pomočjo naslednjih korakov boste ohranili njihovo zdravje:
• Vzemite si čas in uživajte čisto hrano (najbolje je, če je ta ekološko pridelana).
• Hrano se naučite žvečiti temeljito in počasi.
• Uživajte probiotike, kot so acidofil in bifidobakterije.
• Jemljite prebavne encime.
• Vsak dan zaužijte nekaj presne hrane.
• Uživajte optimalne količine vlaknin in esencialnih maščobnih kislin.
• Izgubljeno želodčno kislino nadomeščajte s klorovodikovo kislino.
Če imajo ljudje težave s ščitnico, te pogosto izvirajo iz prebavnih motenj, kakršna je sindrom povečane prepustnosti črevesne sluznice.
Gre za sindrom, pri katerem so celice, ki obdajajo prebavni trakt, kot ploščice na steni kopalnice, fuge med ploščicami pa so kot prostori med celicami. Kadar v prebavnem traktu pride do vnetja, celice nabreknejo in se začnejo
ločevati druga od druge. Kadar med njimi začnejo nastajati vrzeli, se mikroskopsko majhni delci (največkrat beljakovine) prebijejo iz notranjosti prebavnega trakta in zaidejo v kri, kjer pa ne bi smeli biti, saj še niso povsem
predelani. To je sindrom povečane prepustnosti črevesne sluznice. Kadar te beljakovine takole uidejo, imajo prosto pot, zato končajo v najrazličnejših tkivih. Ščitnica je zelo občutljiva, ker je tako zelo prekrvljena. Omenjena žleza nima filtrirnega mehanizma, zato se beljakovine nakopičijo tudi v njej.
SS: Kakšne so posledice?
HL: Te beljakovine so tujki, ki ne bi smeli zaiti v kri. Imunski sistem telesa jih napade in tako se pojavijo avtoimunske bolezni. Poleg tega se ščitnica poškoduje. Njeno delovanje je okrnjeno ali pa sploh več ne funkcionira.
SS: Zato se pri toliko ljudeh pojavita fibromialgija in lupus. Kdo bi si mislil, da se fibromialgija in druge avtoimunske bolezni začnejo v prebavilih? Kako zdravite takšne težave? Kako odpravljate fibromialgijo in lupus?
HL: Posvetimo se razstrupljanju, uravnavanju ravni hormonov, čiščenju prebavil, intravenoznemu dovajanju vitaminov ter energijskemu zdravljenju –uporabljamo kombinacije joge, dihalnih vaj, akupunkture ter telesnih vaj.
SS: Ampak večina ljudi se prehranjuje obupno, kar spodkopava tvoj trud.
HL: Da. Slaba hrana, kemične snovi, preveč sladkorja, visoke količine strupenih snovi v hrani, antacidi – vse to slabi prebavni sistem, zato imajo ljudje čedalje manj prebavnih encimov, hrane pa ne morejo tako učinkovito
presnoviti. Na prebavni trakt vpliva že slabo prežvečena hrana.
SS: Žvečenje hrane je res ključnega pomena. V tej knjigi skušam prikazati pot hrane od ust do izločanja, da bodo moji bralci razumeli, o čem se pogovarjava.
HL: Če hrane ne prežvečimo pravilno (dvajset- do tridesetkrat), gre v prebavni trakt v stanju, v kakršnem ne bi smela biti. Če se to dogaja dalj časa, se prebavni trakt vname, saj je zaradi slabo prežvečene hrane nenehno na udaru.Mnogi ljudje so preobčutljivi ali alergični na določena živila. Če dalj časa uživamo hrano, ki je naše telo ne prenaša najbolje, se pojavi vnetje. Marsikdo ne prenaša pšenice ali mlečnih izdelkov. Surovi mlečni izdelki so po navadi boljša izbira, saj se zaradi pasterizacije denaturirajo beljakovine, ki bi jih nemara lahko prebavili, če bi ostale v nepredelani obliki.
SS: Imaš v mislih preobčutljivost na laktozo?
HL: To je drugačen pojav. Laktoza je vrsta sladkorja. Je mlečni sladkor. Nekateri ljudje je sčasoma niso več sposobni razgraditi.
SS: Četudi je v nepredelanem stanju?
HL: Da. Pozorni smo tudi na druge stvari – kandido in bakterijska neravnovesja, kajti v prebavnem traktu je ogromno bakterij. Skoraj dve tretjini izločenega blata predstavljajo bakterije, ki so nujne za našo prebavo. Te bakterije namreč ustvarjajo vitamine, ki jih vsrkamo. Pomagajo tudi pri razgradnji hrane. Pozorni smo tudi na zajedavce – z drugimi besedami protozoje v prebavnem traktu, ki jih zlahka dobimo iz hrane in tudi vode, vsekakor pa med potovanji. Danes ogromno ljudi potuje. Domov se vrnejo z zajedavci in sploh ne vedo, da lahko ti povzročajo vnetje. Če so naša prebavila zdrava, imunski sistem pa dobro deluje, se jih lahko znebimo in nam ne povzročajo težav.
Zgolj izpostavljenost organizmu še ne pomeni, da nam bo povzročil vnetje. Vedeti je treba, da prebavni trakt sestavlja 75 odstotkov našega imunskega sistema. Ima veliko limfnih vozlov, pod njegovo okrilje pa sodita tudi vranica
in jetra.
SS: Torej trdiš naslednje: kadar se v prebavnem traktu znajde kaj slabega, se imunski sistem zdravega človeka takoj odzove. Če je napad prehud, to občuti celotno telo, kajne?
HL: Tako je. Prebavni trakt predstavlja nekakšno vez med notranjim in zunanjim svetom. Popolnoma ga nadziramo s tem, kar vnašamo v usta. To vzajemno delovanje vpliva na zdravje na splošno. Na nas ne vpliva le to, kar jemo, ampak tudi, kako jemo.
SS: Domnevam, da imaš v mislih pravo hrano.
HL: Vsekakor. Kakovostno, pravo, dobro hrano, ki ni prepojena s hormoni, antibiotiki, insekticidi ali pesticidi. Zaužiti moramo čim več ekološko pridelane hrane, predvsem zelenjave in sadja. Ta živila moramo zelo dobro oprati. Poskrbeti moramo tudi za uravnoteženo prehrano, kar pomeni, da je treba pri vsakem obroku zaužiti kakovostne beljakovine. Največja težava, s katero se soočamo Zahodnjaki na področju prehrane, so sladkor in ogljikovi hidrati. Uživati bi morali več beljakovin in sestavljenih ogljikovih hidratov, kot je zelenjava.Kaj pa sindrom razdražljivega črevesja? Mnogo ljudi se pritožuje tudi nad njim. Kako se pojavi?
HL: Omenjena težava je blažja različica sindroma povečane prepustnosti črevesne sluznice. Pojavi se zaradi preobčutljivosti na nekatera živila ter znižane ravni prebavnih encimov. Ljudje jemljejo antacide, ki znižajo raven želodčne kisline, potem pa uživajo hrano, s katero razdražijo prebavila. Kadar naletim na pacienta s sindromom razdražljivega črevesja, mu predpišem napitek, ki zdravi prebavila. Vsebuje živila za posebne zdravstvene namene, imenuje pa se Ultra-Inflamax. Preparat izdeluje podjetje Metagenics. Zadevo zmešamo z MSM (metil sulfonil metanom, naravnim virom žvepla), zelo močnim protivnetnim sredstvom, nato pa dodamo še glutamin, hranilo, ki spodbuja delovanje celic prebavnega trakta. Napitek spije enkrat ali dvakrat dnevno, čez teden ali dva pa se stanje njegovih prebavil izboljša. Potem mu seveda prepovem uživanje izjemno reaktivnih živil, kot so mlečni izdelki in pšenica. V paleolitiku niso poznali kruha in pekovskih izdelkov. Genski ustroj človeka ne dopušča uživanja pšenice.
|